Šmartno kot kraj ima bogato in pestro zgodovino, prvič se omenja že l. 1135, ko mu je oglejski patriarh dodelil naziv samostojne župnije. Sami začetki naseljevanja pa segajo vse v prazgodovinsko dobo Ilirov. Šmartno je bilo do leta 1849 kulturno in gospodarsko ter cerkveno središče zahodnega dela Zasavja. Z zgraditvijo železne ceste po dolini Save pa je ta osrednja vloga pripadla Litiji.
Ustanovitev prostovoljne brambe v Šmartnem
Leta 1884 so se Šmarčani na pobudo šolskega upravitelja Jurija Adlešiča sestali pri Vodopivcu in ustanovili Požarno brambo Šmartno in sprejeli svoja pravila za prostovoljno požarno brambo v Šmartnem.Ta pravila so bila izdelana na podlagi predloga, ki ga je za slovensko gasilstvo v letu 1879 pripravil Ignac Merhar iz Grigorice pri Ribnici, tudi ustanovitelj PGD Dolenja vas. Takoj so pričeli uporabljati tudi njegova povelja, prevedena iz nemščine, ki so bila takrat pri gasilcih obvezna. Slovenska povelja je Merhar prvič javno uporabil v Ljubljani 1880, zato so ga za nekaj ur zaprli. Občinski odbor občine Šmartno je pravila na svoji seji 9. avgusta 1885 sprejel, takratni župan Anton Lovše iz Male Kostrevnice pa jih je predložil cesarski kraljevi vladi za Kranjsko v Ljubljani, ki je pravila odobrila dne 23.09.1885 in jih vrnila v aktu št. 9.526. Bramba je delovala pod geslom BOGU V ČAST IN BLIŽNJEMU V POMOČ, pozdravljali pa so se z gasilskim pozdravom NA POMOČ.
Ustanovitev prostovoljne brambe v Šmartnem
Leta 1884 so se Šmarčani na pobudo šolskega upravitelja Jurija Adlešiča sestali pri Vodopivcu in ustanovili Požarno brambo Šmartno in sprejeli svoja pravila za prostovoljno požarno brambo v Šmartnem.Ta pravila so bila izdelana na podlagi predloga, ki ga je za slovensko gasilstvo v letu 1879 pripravil Ignac Merhar iz Grigorice pri Ribnici, tudi ustanovitelj PGD Dolenja vas. Takoj so pričeli uporabljati tudi njegova povelja, prevedena iz nemščine, ki so bila takrat pri gasilcih obvezna. Slovenska povelja je Merhar prvič javno uporabil v Ljubljani 1880, zato so ga za nekaj ur zaprli. Občinski odbor občine Šmartno je pravila na svoji seji 9. avgusta 1885 sprejel, takratni župan Anton Lovše iz Male Kostrevnice pa jih je predložil cesarski kraljevi vladi za Kranjsko v Ljubljani, ki je pravila odobrila dne 23.09.1885 in jih vrnila v aktu št. 9.526. Bramba je delovala pod geslom BOGU V ČAST IN BLIŽNJEMU V POMOČ, pozdravljali pa so se z gasilskim pozdravom NA POMOČ.

Pravila prostovoljne brambe v Šmartnem, 9. avgust 1885